Mapa evropskih portfolio certifikatov (EPC) [1] je zbirka dokumentov o formalnem, neformalnem in življenjskem izobraževanju [2], ki upošteva znanje, veščine, odnose in kompetence [3]. Razdeljena je na tri dele:
1 | del: Zaključna spričevala, ki so jih izdali šola ali organi podeljevanja (diplome, zaključna poročila itd.). V mapi so shranjeni na levi strani.
2 | del: Dokumenti o učnih rezultatih, vključno s portofolio dokumenti, port-folio nagradami in portfolio certifikati. Njihova izbira je prepuščena dijaku. Shranjeni so v sredini mape.
3 | del: Povzetek izobraževalnih načel šole (v desnem zavihku mape).
Mapo EPC se izda kot zaključni portfolio s certifikati dijakom, ki so uspešno zaključili delo na vsaj enem ocenjenem portfoliu ali portfolio certfikatu in ki so prejeli veljavno diplomo, ustrezno najmanj 2. stopnji po EQF [4] . Tudi če niso prejeli diplome, se lahko dijakom še vedno izda mapa po standardih EPC , če so starejši od 14 let. V takem primeru izobraževalnim ustanovam zelo priporočamo, da mapi priložijo nasvet o nadaljevanju poklicne poti za dijaka.
Na portfoliu temelječa ocena razkriva kompetence, motivira dijake s poudarjanjem njihovih pozitivnih lastnosti in jih spodbuja k razmisleku o sebi in čim večji podjetnosti [5], kar vse krepi individualno komponento vseživljenjskega učenja.
Cilj projekta evropskih portofolio certifikatov je prenoviti izobraževanje z vpeljavo oziroma okrepitvijo portfolio pristopa, tako da se dijakom ob zaključku srednješolskega izobraževanja omogoči svoje dosežke povzeti v osebni mapi s portfolii. Zaželjeno je, da dijaki šol, ki sodelujejo v projektu, učne cilje poskušajo doseči v skladu z razvojem lastnih interesov, bodisi z delom na temi, ki jo predlaga učitelj, bodisi z izbiro teme po lastni iniciativi. Učitelj lahko učencem pri učnem procesu pomaga z dialogom, v katerem se medsebojno oplajajo poprej pridobljena znanja in nova odkritja ter tako ustvarjajo bogate in ustvarjalne rezultate. Delo z evropskimi portfolio certifikati lahko dijakom pomaga ponovno vzbuditi voljo do učenja, saj omogoča bolj individualne pristope k sledenju učnim načrtom, ki v polni meri zaposlijo dijakovo vedoželjnost.
Ustvarjanje lastnega portfolia gre z roko v roki s samorefleksijo in samoocenjevanjem. Ko je dokončan, lahko portfolio povzamemo s portfolio certifikatom, ki služi kot priročno poročilo o pomembnih vidikih dijakovega razvoja. Certifikat skupaj s portfoliom razkriva sposobnosti dijaka, da pregleda, premisli in oceni svoje izobraževanje. Poleg tega portfolio pomeni družbeno priznanje znotraj in zunaj šolske ustanove in pomaga graditi osebne kompetence in samozavest dijaka.
Veliko dijakov bo mapo z evropskim portfolio certifikatom shranilo in jo uporabljalo kot dokaz o izobrazbi pri nadaljevanju izobraževalne ali poklicne poti. Najobsežnejši, osrednji del mape je namenjen hranjenju portfoliev in portfolio certifikatov po dijakovi lastni izbiri. Zaključna šolska spričevala so pregledno shranjena na levi strani mape, s temeljnim pregledom izobraževalne poti, ki so jo prehodili, na desni, kar dijakom omogoča, da se z njo predstavijo potencialnim delodajalcem oziroma izobraževalnim ustanovam, ki tako dobijo informacije o določenih kompetencah, razvitih tekom njihovega odraščanja.
Delo s portfolii je praktična metoda spodbujanja motivacije, razmišljanja in ustvarjalnosti pri mladih. Projekt EPC je osnovan na tem spoznanju. V rokah iskrenih pedagogov bo lahko v dijakih zanetil živo iskro iz katere bo zrasel nepogasljiv ogenj – ogenj, ki jih bo utrdil od znotraj in jim dal moč, da se v čedalje bolj kompleksnem svetu udejanijo kot pozitivni posamezniki. Ne glede na to, ali ste učitelj, dijak, starš ali zaposlen v šolski upravi, vas pozivamo, da se tudi na vaši šoli pridružite globalnemu gibanju za izboljšanje izobraževalnih procesov.
[1] “Evropski portfolio certifikat” je registrirana blagovna znamka. Ustanove, ki želijo uporabljati mapo EPC, morajo pridobiti dovoljenje skupine EPC.
[2] Formalno izobraževanje: Izobraževanje, ki poteka v organiziranem in strukturiranem okolju (v izobraževalni ustanovi, ustanovi za usposabljanje ali na delovni praksi) in ki je izrecno označeno za izobraževanje (z vidika ciljev, časa in virov). S stališča tistega, ki se izobražuje, je formalno izobraževanje namensko, tipično pa se zaključi z ovrednotenjem in izdajo certifikata.
neformalno izobraževanje: Izobraževanje, ki je rezultat načrtovanih aktivnosti, ki niso izrecno označene kot izobraževalne (z vidika učnih ciljev, časa in učne pomoči). S stališča tistega, ki se izobražuje, je neformalno izobraževanje namensko. Opombe:
• učne rezultate neformalnega izobraževanja je možno ovrednotiti in potrditi z izdajo certifikata
• neformalno izobraževanje včasih poimenujemo polstrukturirano izobraževanje življenjsko izobraževanje: Učenje, ki izvira iz dnevnih aktivnosti, povezanih z delom, družino ali prostim časom. To izobraževanje ni organizirano z vidika ciljev, časa ali učne pomoči. S stališča tistega, ki se izobražuje, je življenjsko izobraževanje v večini primerov nenamensko. Opombe:
• učni rezultati življenjskega izobraževanja navadno ne vodijo k izdaji certifikata, lahko pa se ovrednotijo in potrdijo z izdajo certifikata v okviru priznanja drugih učnih programov
• življenjsko izobraževanje imenujemo tudi izkustveno ali slučajno/naključno izobraževanje
Zgornje definicije so povzete po publikaciji CEDEFOP “Validation of non-formal and informal learning in Europe. A snapshot 2007 (“Vrednotenje neformalnega in življenjskega izobraževanja v Evropi. Povzetek. 2007”), str. 45. Publikacija je dostopna v angleškem jeziku na www.cedefop.europa.eu/EN/publications/12954.aspx.
[3] ‘Veščine’ delimo na kognitivne (logično, intuitivno in ustvarjalno mišljenje) in praktične (ročne spretnosti, uporaba metod, materialov, orodij in instrumentov). ‘Kompetenca’ pomeni dokazano sposobnost uporabe znanja, veščin in osebnih, socialnih in/ali metodoloških sposobnosti. Kompetenco opisujemo z vidika odgovornosti in samostojnosti (glej aneks k ““Recommendation of the European Parliament and of the Council of 23 April 2008 on the establishment of the European Qualifications Framework for lifelong learning”, http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:111:0001:0007:EN:PDF).
[4] “EQF” je kratica za “European Qualification Framework” (Evropski kvalifikacijski okvir). Sprejel ga je Evropski parlament 23. aprila 2008. Zaželjeno je, da države svoje nacionalne sisteme kvalifikacij do leta 2010 prilagodijo tako, da bodo primerljive z EQF, in da vsem po letu 2012 izdanim kvalifikacijam pridružijo primerljivo oceno stopnje po EQF. Jedro EQF je osem referenčnih stopenj, ki opisujejo učenčevo znanje, razumevanje in sposobnosti – njegove “učne rezultate”.
[5] “Podjetnost ima aktivno in pasivno komponento: vključuje tako nagnjenje k samostojnemu sprožanju sprememb kot sposobnost za sprejemanje, podpiranje in prilagajanje spremembam, ki prihajajo od zunaj. Podjetnost zajema sprejemanje odgovornosti za svoja (pozitivna in negativna) dejanja, razvijanje strateške vizije, določanje ciljev in njihovo izpolnjevanje ter motiviranost za uspeh.” (iz “Key Competences For Lifelong Learning. A European Reference Framework, november 2004).